Začetki kontaktnega karateja v Evropi in na Balkanu

S prihodom kontaktnega karateja (fullcontact karateja) v Evropo v šestdesetih letih se je ta nova športna disciplina hitro razširila tudi v nekdanjo skupno državo Jugoslavijo. Po veliki športni manifestaciji v Parizu je karate doživel širšo prepoznavnost in začel pridobivati svoje prve privržence tudi v Sloveniji.

 

1967 – Začetki organizirane vadbe karateja v Sloveniji

V drugi polovici šestdesetih let je Stane Iskra, pionir slovenskega karateja, po branju članka v reviji Ilustrovana politika pokazal zanimanje za to novo borilno veščino. Ker v Sloveniji še ni bilo nobenega kluba, je odšel v Zagreb, kjer se je v Budokai centru pri dr. Eminu Topiću seznanil z osnovami karateja.

Dne 11. oktobra 1967 je nato ustanovil prvi karate klub v Sloveniji – Karate klub Krško, s čimer se je začela uradna zgodovina karateja pri nas.
 

Uveljavitev kontaktnega karateja

1976–1978 – Prvi koraki kontaktnega karateja v Jugoslaviji

Leta 1976 so se začela prva medrepubliška prvenstva v fullcontact karateju, leto pozneje pa je bil na Hrvaškem ustanovljen Odbor za full kontakt karate pod vodstvom Stjepana Ivasića. Organizirani so bili številni seminarji in simpoziji, med njimi tudi prvi medrepubliški simpozij v Portorožu (marec 1977), ki ga je soorganiziral slovenski odbor.

Budokai šola dr. Emina Topića je imela ključno vlogo pri razvoju in je leta 1978 postala ena od ustanoviteljic svetovne Budokai zveze.

Obdobje samostojnega razvoja in prvih izključitev

1979–1982 – Ustanovitev slovenskih struktur in odpor uradne zveze

Leta 1979 je bil ustanovljen Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze Slovenije za kontaktni borilni šport, ki je združil klube, usmerjene v kontaktni karate.
 

Takratna Zveza karate organizacij Slovenije (ZKOS), danes znana kot Karate zveza Slovenije (KZS), je leta 1982 sprejela odločitev o izključitvi vseh klubov, ki so se ukvarjali s semi in fullcontact karatejem, iz svojega članstva. Vodstvo zveze je namreč tovrstne oblike borilnega športa označilo kot »legalizacijo nasilja«, s čimer je izreklo jasno načelno nasprotovanje kontaktni obliki karateja.
 

Kot odziv na ta ukrep je bil ustanovljen Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze Slovenije za kontaktni borilni šport, ki je dne 1. septembra 1982 pripravil terminski načrt aktivnosti za oblikovanje samostojne zveze, namenjene združevanju in razvoju kontaktnih borilnih disciplin.
 

V naslednjih letih so bili klubi, ki so delovali na področju kontaktnega karateja, podvrženi stalnim pritiskom in institucionalnim oviram s strani ZKOS, kasneje KZS, ki je sprva izvedla njihovo izključitev, nato pa vztrajno omejevala njihov nadaljnji razvoj in delovanje. Zaradi teh okoliščin do ustanovitve samostojne zveze v tistem obdobju ni prišlo.

Istega leta se je Zveza karate organizacij Slovenije (ZKOS) uradno preimenovala v Karate zvezo Slovenije (KZS), kar je pomenilo tudi formalno utrditev nove organizacijske strukture slovenskega karateja.

1980–1990 – Uveljavitev Budokai šole in razvoj karateja v Sloveniji

V osemdesetih letih je Budokai šola fullcontact karateja doživela pomemben razcvet tudi v Sloveniji. Po začetnih korakih v sedemdesetih letih so se po državi začeli oblikovati številni klubi in sekcije, povezani z Budokai zvezo iz Zagreba, ki so prispevali k razširjanju in utrjevanju te borilne veščine.
 

Trenersko delo so prevzeli predani mojstri in inštruktorji, ki so s strokovnim pristopom in sistematičnim delom razvijali visoko raven tehničnega znanja ter vzgojili generacije nadarjenih tekmovalcev. Med pomembnejšimi središči razvoja Budokai karateja v tem obdobju so bili klubi iz Izole, Sežane, Tacna, Ljubljane, Hrastnika, Rimskih Toplic, Zagorja ob Savi, Sevnice, Celja, Vojnika, Dobrne, Šentjurja pri Celju, Ptuja in Nove Gorice, ki so s svojo dejavnostjo pomembno prispevali k razvoju in prepoznavnosti Budokai šole v Sloveniji. Ti klubi so predstavljali jedro organiziranega delovanja in strokovnega napredka, iz njihovih vrst pa so izšli številni mojstri in tekmovalci, ki so kasneje zaznamovali slovenski karate.
 

Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze Slovenije za kontaktni borilni šport je 1. septembra 1982 izdal terminski plan aktivnosti za ustanavljanje lastne zveze.

 

Vsa ta dolga leta so bili klubi kontaktnega karateja tarča podobnih očitkov ZKOS oz. v Karate zvezo Slovenije po preimenovanju, ki je klube najprej izključila iz svojih vrst, nato pa na njih ves čas vršila pritisk in ogrožala njihov obstoj in nadaljnji razvoj.

 

Istega leta se ZKOS preimenuje v Karate zvezo Slovenije (KZS).
 

V tem desetletju so slovenski Budokai karateisti začeli dosegati tudi prve večje uspehe na tekmovanjih doma in v tujini. Z nastopi na mednarodnih turnirjih so prispevali k prepoznavnosti slovenskega fullcontact karateja, njihovi dosežki pa so spodbudili nadaljnji razvoj tekmovalnega duha in strokovnega dela z mladimi. Postopoma so se oblikovali temelji za kasnejše generacije borcev, ki so s svojim znanjem, vztrajnostjo in predanostjo utrdili ugled slovenskega Budokai karateja v širšem evropskem prostoru.
 

Budokai filozofija, ki temelji na disciplini, spoštovanju, samokontroli in nepopustljivosti, je v tem času močno zaznamovala slovensko borilno skupnost. Osemdeseta leta tako predstavljajo obdobje utrditve Budokai karateja kot pomembne smeri v razvoju slovenskega fullcontact karateja in borilnih veščin nasploh.

​

1991–2010 – Novo obdobje po osamosvojitvi

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je začelo novo poglavje za Budokai in kontaktni karate.
Vzponi in padci so bili pogojeni z razmerami v športnih zvezah, a kljub številnim oviram so posamezniki in klubi ohranjali kontinuiteto treningov in tekmovanj.

Nekateri klubi so se priključili drugim borilnim organizacijam (taekwondo, kickboxing), a jedro Budokai šole je ostalo dejavno in vztrajno gradilo temelje današnjega fullcontact karateja.
 

2011 – Ponovna oživitev Zveze karate organizacij Slovenije (ZKOS)

Leta 2011 je bila ZKOS ponovno obujena – tokrat kot krovna zveza za različne stile karateja, med njimi tudi Kyokushin, Budokai in Kempo. V tistem času je ZKOS delovala kot osrednja organizacija, ki je poleg posameznih stilskih zvez združevala tudi samostojne klube, tako tiste, ki so delovali na področju fullcontact karateja, kot tudi klube tradicionalnega karateja. Cilj je bil zagotoviti večjo avtonomijo članic in enakovredno obravnavo vseh oblik karateja, tudi kontaktnih disciplin.

Čeprav ZKOS ni bila priznana kot panožna zveza s strani Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), je postala pomemben sogovornik za tradicionalne in kontaktne šole karateja.
 

2015–2024 – Nastanek Slovenske fullcontact karate organizacije (SFKO)

Zaradi dolgoletne nepriznanosti kontaktnega karateja je bila 30. septembra 2015 ustanovljena Kyokushinkai karate zveza Slovenije, ki se je kasneje preoblikovala v Slovensko fullcontact karate organizacijo (SFKO).
SFKO je danes osrednja nacionalna organizacija za Fullcontact Karate Combat in Kyokushin Kumite K.O., z urejenim tekmovalnim sistemom, licenčnim programom za trenerje in sodnike ter lastno organizacijo državnih prvenstev.

Zveza tesno sodeluje s klubi na Hrvaškem, Nizozemskem (IBK Jon Bluming) in v okviru Kickboxing zveze Slovenije (WAKO), kjer trenerji SFKO pridobivajo uradne nacionalne licence za delo v kontaktnih borilnih športih.
 

Pogled naprej

Danes Slovenska fullcontact karate organizacija (SFKO) deluje kot samostojna nacionalna zveza, ki združuje klube in posameznike, zavezane razvoju in širjenju fullcontact karateja v Sloveniji.
Po preoblikovanju iz nekdanje Kyokushinkai karate zveze Slovenije se je SFKO uveljavila kot osrednja organizacija za to športno panogo v državi.
 

S podporo svojih članic je SFKO uradno vložila prošnjo za sprejem v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ).

Cilj organizacije je pridobiti uradno priznanje fullcontact karateja kot samostojne športne panoge in zagotoviti enakopraven status v slovenskem športnem prostoru.

Na mednarodni ravni si SFKO prizadeva za članstvo v EFKO ali WFKO, kar bi slovenskim športnikom omogočilo enakovredno sodelovanje na evropskih in svetovnih prvenstvih.

 

Vizija SFKO je jasna:
utrditi položaj fullcontact karateja kot samostojne, priznane in spoštovane borilne discipline, ki združuje tradicijo, športni duh in načela budo filozofije – ter nadaljevati bogato dediščino, ki se je na slovenskih tleh začela že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Zapisal: Shihan Jurij Orač, 7. DAN
Slovenska fullcontact karate organizacija (SFKO)