​

​​

Tako kot stoletja prej na Okinavi, je tudi na Japonskem kmalu prišlo do formiranja velikega števila stilov modernega karateja, ki so bili izpeljani iz že obstoječih okinavskih stilov. Do danes so se ohranili predvsem štirje veliki stili modernega karateja, ki so nastali na Japonskem v letih 1920 in 1930. Ti stili, ki imajo tudi največ pripadnikov po vsem svetu, so: 

 

Veliko novih stilov modernega karateja je nastalo tudi po drugi svetovni vojni, ko so japonski inštruktorji ponesli veščino preko japonskih meja v svet. S prilagajanjem japonskih stilov mentaliteti ljudi po vsem svetu, z uvajanjem najnovejših dognanj športnega treniranja v karateju ter s kombiniranjem več stilov, nastajajo novi stili modernega karateja, od katerih so nekateri danes zelo znani in se trenirajo po vsem svetu. Med njih sodijo predvsem:

​​

Tako lahko danes ugotovimo, da se trenutno v svetu trenira preko 100 različnih stilov karateja. Če pa prištejemo še vse modernizirane različice kitajskega (Kung Fu), tajskega boksa (Muai Thai) ter druge nacionalne veščine, pridemo prav gotovo do številke, ki krepko presega število 200. Karate je v šestdesetih letih 20. stoletja doživel veliko transformacijo, ko se je iz borilne veščine razvil v športno panogo. Tekmovanja v karateju se odvijajo v več različnih disciplinah (kate, kumite, tameshiwari, fuku-go,...), odvisno od načina treniranja, pripadnosti šoli in stilu karateja. Danes v svetu poznamo tri zvrsti, principe treniranja karateja: 

 

- tradicionalni, 

- športni in

- kontaktni karate.

​

V tekmovalnem sistemu pa sta možni le dve opciji - t.i. predlagani olimpijski panogi, ki se med seboj že danes občutno razlikujeta in sta si povsem diametralno nasprotni:

​

- nekontaktni karate, ki združuje športni in tradicionalni in

- kontaktni karate.

​

Pri nekontaktnem karateju, če povzamemo bistvo tekmovalnega sistema, se sleherni udarec s kontaktom sankcionira, torej gre v bistvu za nakazovanje, pravočasno ustavljanje udarcev.

Pri kontaktnem karateju pa se sleherni udarec s (polnim) kontaktom točkuje. Dovoljen je tudi KO.

 

Tradicionalni karate je predvsem veščina samoobrambe. Osnovna ideja je, da se vse rešuje z enim končnim udarcem. Od karateistov se zahteva dolgoletna priprava skozi vse faze treninga, preden se jim dovoli, da tekmujejo. Najprej se moramo dodobra spoznati z osnovami tradicionalnega karateja, v katerega poleg pravilnega načina izvajanja karate tehnike spada tudi primeren način obnašanja.

 

KYOKUSHIN je kontaktna borilna veščina, ki jo je ustanovil Masatutsu Oyama. Od ostalih borilnih veščin se razlikuje po tem, da je klasičnega karateja (Shotokan), po tem, da je Kyokushin  FULL CONTACT KARATE, kar pomeni da so dovoljeni udarci s polno močjo, pri tem pa borci v času borbe ne uporabljajo nobene zaščite a disciplina se imenuje KUMITE K.O.. Kyokushinkai karate je najmočnejši stil karateja. Številni borci iz Kyokushin karateja so bili uspešni na profesionalnih tekmovanjih K1. Eden najbolj znanih predstavnikov Kyokushinkai karateja je bil nedvomno Švicar Andy Hug, ki je 1996 osvojil K1 Grand Prix. Prav tako so vidne uspehe dosegli tudi Brazilci Francisco Filho in Glaube Feitosa, Avstralec Sam Grecco in Nizozemec Sammy Schildt, ki izhaja iz Kyokushin šole Jona Bluminga (IBK), katere člani smo tudi mi - Kyokushinkai karate zveza Slovenije.

​

FULL COMBAT - Ustanovitelj in promotor Shihan Jurij Orač, mojster karateja 7. Dan je 27.oktobra 2018 Sevnico postavil na zemljevid Evrope kot začetnico nove ere v "full" kontaktnem borilnem športu. Začrtal je pot in smernice razvoja FULL COMBAT, ki se bo širila po vsem starem kontinentu. V Evropi je bila nedvomno rojena nova atraktivna in dinamična borbena disciplina polnega kontakta - FULL COMBAT.

​

​

​